Strpnost in samozavest

Dandanes velikokrat naletim na trditev užaljenih in ponižanih Slovencev, da se jim godi slabo zaradi priseljencev različnih narodov in veroizpovedi iz prostora bivše Jugoslavije. Njihovo razočaranje se velikokrat sprevrže v nestrpnost, saj menijo, da so Neslovenci krivi večine naših težav. Na prvi pogled njihove trditve celo zdržijo, saj na najodgovornejših mestih tako v sodstvu, politiki, kulturi in gospodarstvu srečujemo ljudi tujih narodnosti in ne malokrat jih povezujemo s spornimi politično motiviranimi ali neetičnimi ravnanji. A resnica je drugačna. Nekaj izjem ne potrjuje pravila in za vsako sporno - bodisi neetično, bodisi kaznivo - dejanje, bi lahko našli veliko več Slovencev. Pravzaprav velja tudi obratno. Velja, da je bilo veliko priseljencev zlorabljenih s strani Slovencev. Spomnimo se usode bosanskih delavcev v gradbenih podjetjih. Nagrada za trdo delo je bilo stradanje in metanje iz stanovanje brez nadomestila za ob poštenem opravljenemu delu zasluženo plačilo. Hkrati pa se vsi veselimo športnih uspehov sinov priseljencev, ki dokazujejo, da so med najboljšimi športniki na svetu. Takrat jih brez zadržkov imenujemo Slovenci!

Nikoli torej ni šlo za Slovence in Neslovence, vedno je šlo za tiste, ki delajo prav in tiste, ki tako ne delajo. Gre torej za to ali smo dopustili, da na pozicije, kjer odločajo o usodi drugih, sedijo ljudje nevajeni etičnega ravanja, ljudje, ki ne spoštujejo v večini zakoreninjenih vrednot ali pa bomo poskrbeli, da so na odgovornih mestih tisti, ki vedo, kako ravnati prav in tako tudi ravnajo.

Strpnost je vrednota, ki nam Slovencem mora pomeniti veliko. Ko naši izseljenci po celem svetu in zamejci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem želijo ohranjati svoj jezik in kulturo, ko želijo politično delovati in se čutiti kot pripadnik slovenstva, jim pri tem želimo, da bo okolje do njih strpno. Enako strpnost lahko pokažemo do pripadnikov drugih narodov v Sloveniji, do pripadnikov drugih veroizpovedi in do drugih jezikov in kultur. 

A nikakor ne smemo pozabiti na samozavest. Samozavest ni le lastnost posameznika ali naroda, je tudi vrednota! Je vrednota po kateri narod sam sebe, svojo kulturo, zgodovino, jezik in svoje pripadnike ceni, se bori zanje in za njihov ter hkrati tudi skupni uspeh.

Samozavest nam nalaga domoljubje, torej spoštovanje svoje domovine. Samozavest nam nalaga spoštovanje svojega jezika, kulture, tradicije, spoštovanje lastne države in nacije in ne nazadnje spoštovanje uspehov posameznikov, ki našo slavo ponašajo v svet.

Samozavest pomeni uveljavljati lastno kulturo na lastnem ozemlju in drugje, kjer žive Slovenci in hkrati omogočiti drugim, da ob spoštovanju naše kulture ohranjaj svojo lastno. 

Za tiste, ki še vedno niste razumeli, kaj hočem povedati, bom podal en primer, ki vam bo bolje razjasnil sliko. Nestrpneži se večkrat obregnejo ob sredstva, ki jih ministrstvo za kulturo podeljuje, pa končajo v rokah neslovenskih umetnikov, ali pa umetnikov, ki se iz slovenstva celo norčujejo v svojih delih. Nestrpnež bo za to krivil Neslovence. Samozavestnež pa bo zahteval od kulturnega ministra naj jasno opredeli kriterije dodeljevanja sredstev in v njih upošteva najpomembnejši namen ministrstva za kulturo, to je krepitev Slovenske kulture, ohranjanje njene tradicije in razvoj najodličnejših posameznikov, ki slovensko kulturo zastopajo. Če bodo pri tem Neslovenci uspešnejši od Slovencev, potem smo jih lahko celo veseli. Podoben primer je v politiki, ko bi nestrnež negodoval na kandidatom neslovenskega porekla, smaozavestnež pa bi dejal, da je vseeno kdo je kandidat, le slovenske volivce mora nagovarjati v slovenskem jeziku, saj tako nalagata tako ustava in tradicija.

Rešitev problemov torej ni nestrpnost temveč samozavest. Samozavest ne izključuje drugih, le jasno pove kdo in kakšna je nacija te države in kakšna pravila veljajo v nji.