Na demagogijo smo
kar nekako postali neobčutljivi. Ne samo neuko ljudstvo, kadar spremlja nastope
"eminentnih" poslancev, ki kar sejejo svoje visoko poznavanje
osnovnih ekonomskih zakonitosti v svojih nastopih v javnosti. Tudi novinarji so
nam pričeli v informativnih oddajah namesto ekonomskih strokovnjakov za
strokovne razlage pomena zlatega pravila vabiti kar poslance in predvsem
poslanke. Vse bi se še nekako izšlo, če bi iz ust vrlih poslancev oziroma
poslank dejansko vrela ekonomska, pravna ali kakršna koli druga znanost.
Znanosti iz
njihovih ust seveda ni, ne visoko-strokovne, ne poljudne, niti tiste s kančkom
zdrave pameti. Le ena sama demagogija. Sprenevedanje za doseganje političnih
točk.
Tudi to ne bi
bilo tako nenormalno, saj so konec koncev politiki tu zato, da nam prodajo
svoje ideje in videnja, če bi jih korigirala prava stroka. A ta bolj ali manj
molči. Ji uredniki enostavno ne dovolijo spregovoriti, ker bi se
razgalila ignoranca določene politične opcije? Morda sem tu preoster a dejstvo
je, da je del politikle blokiral enega ključnih projektov, ki bi lahko pocenil
posojila Sloveniji in s tem povečal možnosti za preporod gospodarstva. Je
problem v resnici to, da bi politična opcija, ki zavira zapis zlatega pravila v
ustavo izgubila precej svojega ugleda, če bi stroka povedala svoje? No molk
stroke zanesljivo ni v javnem interesu.
In zakaj pri
zlatem pravilu sploh gre?
Najprej gre za
politični konsenz, da bo država, poenostavljeno povedano, uravnotežila
svoje odhodke s prihodki. Dolgoročno uravnoteženje odhodkov s prihodki pomeni
preprečitev pretiranega povečevanja zadolženosti, ki bi posledično vodilo v
nezmožnost vračanja dolgov oziroma bankrot države.
Seveda je pomembno,
da se Slovenci sami sporazumemo o omejitvi odhodkov s prihodki, in za to bi dejansko
zadoščalo že sprejetje zakona. A ker je zakon zelo enostavno spremeniti, celo
določbe drugega zakona lahko poseže v zakon z zlatim pravilom, zapis zlatega
pravila v zakon ne predstavlja dolgoročne garancije, da bo to pravilo tudi res
spoštovano, ne glede katera politična elita bo vodila državo.
In to je tisto,
kar od nas pričakujejo mednarodne bonitetne agencije in banke, ko se odločajo o
tem pod katerimi pogoji nam bodo posojale denar. Pri določanju višini obresti
velja enostavno pravilo, višje je tveganje, višje so obresti, torje je višja
cena sposojenega denarja.
Pa se bo politika
dejansko držala zapisa v ustavo ali pa ga bo spet kršila, kadar ji bo to
ustrezalo? res zapis v ustavo ni garancija za njegovo spoštovanje, a na podlagi
ustavnega določila, se da sprejeti zakone, ki kršitev tega določila opredelijo
kot kaznivo dejanje. No to pa že ni več mačji kašelj.
Z zapisom v
ustavo torej sporočamo finančnim trgom, da se je politika poenotila o vzdržnem
ravnotežju, tveganje za finančne naložbe se zmanjša, prav tako cena denarja. In
koliko nas zapis v ustavo stane? Povsem nič, če zanemarimo nekaj povešenih
nosov, tistih, ki temu nasprotujejo.
In kaj sporočimo
s tem za zlato pravilo zapišemo le v zakon. Predvsem to, da se politika ni
mogla poenotiti, kar kaže na to, da obstaja velika verjetnost, da se ob spremembi
oblasti zakon spremeni ali vsaj ne spoštuje. To sporočilo govori finančnim
trgom o povečevanju tveganja in s tem vpliva na višjo ceno sposojenega
denarja.
Brez skrbi cene
tega denarja ne bodo plačale naše vrle poslanke, niti poslanci, ceno bo plačalo
v prvi vrsti gospodarstvo, posledično pa vsi davkoplačevalci.
Pa poglejmo še
zakaj se določena politična opcija izogiba zapisu zlatega pravila v ustavo,
čeprav to nikogar ne stane nič, prepreči pa lahko veliko gospodarsko škodo, ki
nastane zaradi dražjih posojil.
Dva možna motiva
sta. Prvi je politični prestiž. Vladi pač ne sme uspeti, pa četudi del cene
plača gospodarstvo. Drugi motiv je bolj kompleksen in meji na fantastiko. Kaj
pa če določena politika potrebuje zadolževanje za zadovoljevanje svojih
nepolitičnih interesov? Kaj pa, če so določene strukture ugotovile, da se se
njihove apetite da zadovoljiti le s plenjenjem bodočih generacij? Fantastika?
Morda, vendar me ne bi presenetilo, če se nekoč izkaže, da je resnično. Vzorec
v nekaterih občinah je že billo zaznati.