Varstvo osebnih podatkov dobra a malce pretirana ureditev

Varstvo osebnih podatkov dobra a malce pretirana ureditev

Varovanje osebnih podatkov je nujno potrebna zaščita državljanov pred nepotrebnimi posegi v njihovo zasebnost. Slovenska zakonodaja zelo dobro pokriva možne načine in uporabo zbirk osebnih podatkov in varstvo osebnih podatkov nasploh. Morda celo malce prestrogo.

Najvišja možna zaščita varstva osebnih podatkov je potrebna, kadar se ščiti posameznika in njegovo pravico do zasebnosti. Vpogled ali celo spremljanje elektronske pošte ne sme biti dovoljen. Zbiranje podatkov o posameznikih in njihova nepooblaščena uporaba tudi ne. Razen v dveh primerih. Prvo je omejevanje gospodarske pobude, drugo je odkrivanje in dokazovanje težjih kaznivih dejanj in predvsem protikonkurenčnih ravnanj.

Pri omejevanju gospodarske pobude imam v mislih predvsem uporabo osebnih podatkov za potrebe ciljnega trženja. Zbirke osebnih podatkov nastajajo pri vseh večjih trgovcih, ki z različnimi pristopi, kot so reklamne akcije ali kartice zaupanja pridejo do osebnih podatkov. Zakonodaja predpisuje obvezno soglasje za uporabo osebnih podatkov, kar vsaj z zakonodajnega vidika preprečuje zlorabe. A v mislih nisem imel predvsem trgovce, ki sami zberejo podatke o osebah, ki si želijo prejemati njihove informacije. Ta del je v Sloveniji urejen dokaj zgledno. V mislih imam vse tiste majhne podjetnike, ki niti slučajno ne zmorejo sami zgraditi večjih zbirk podatkov in tako ne morejo z usmerjenim sporočanjem ciljati na želene tržne segmente. Ostanejo jim predvsem manj usmerjene metode a trženje, ki pa so precej dražje glede na  učinek. V svetu so zanje primerne rešitve v tako imnovanih preferenčnih zbirkah podatkov,  torej zbirkah podatkov, kjer je za vsako osebo iz teh zbirk znano, kaj jo zanima in za katera področja želi prejemati obvestila. Take zbirke so poznane tudi pri nas in tudi zakonodaja njihovo obravnavo, obdelovanje in zavarovanje podatkov dokaj dobro ureja. Problem naše zakonodaje je, da ima v praksi ponudnik take zbirke težave kadar želi sodelovati s podjetji, ki ponujajo storitve, ki bi tako zbirko lahko uporabile. Poglejmo primer. Podjetje A bi rado v svoji spletni aplikaciji ponudilo ob svoji storitvi, na primer pošiljanje e-pošte,  še možnosti uporabe preferenčne zbirke, ki je v lasti podjetja B.  Striktno gledano, naša zakonodaja to prepoveduje. Podjetje B mora zgraditi svojo lastno zbirko.  V praksi to pomeni, da podjetniška priložnost ostane neizkoriščena in posledično država pobere manj davkov. Pa taka ureditev tudi kaj bolj zaščiti posameznikove pravice? Sploh ne. Njegovi podatki bodo še vedno uporabljani za namene za katere je podal soglasje. Razlika je le v tem, da bodo podatki na voljo, le podjetju A in storitvam podjetja A.

Dokazovanje težkih kaznivih dejanj in nezmožnost uporabe zbirk osebnih podatkov pa je vsakdanja praksa v Sloveniji. Urad za varstvo konkurence preiskuje primere tako proti gradbincem, največji komercialni televiziji in v bližnji preteklosti proti največji trgovski mreži. Postopki urada nikakor niso naperjeni proti škodovanju gospodarstvu ali posamičnim gospodarskim subjektom. Proti-monopolna zakonodaja predvsem koristi gospodarstvu, saj omogoča razvoj konkurence in s tem raznovrstnejše in kakovostnejše  ponudbe. Odpravljanje proti-konkurenčnih ravnanj je dolgoročno koristno za razvoj gospodarstva oziroma posamezne gospodarske panoge. Eno od ključnih orodij urada za dokazovanje je pregled korespondence vpletenih. Prav tu v praksi nastaja največ zapletov. Seveda gre za zbirko osebnih podatkov, vendar bi omejen vpogled v to zbirko, iz katere se odstrani vsa nerelevantna korespondenca, moral biti omogočen, saj gre za manjši poseg v zasebnost od pomena kaznivih dejanj, ki se preiskujejo. No v praksi, je tak poseg v Sloveniji očitno sporen, kar pa pomeni, da je dokazovanje proti-konkurenčnih ravnanj onemogočeno in zaradi tega posledično gospodarstvu narejena velika škoda. Upam, da bo prevladal razum in se bo našla interpretacija, ki bo zaščitila osebno korespondenco a omogočila organom pregona, da preučijo poslovno korespondenco in s tem dokažejo ali ovržejo očitana dejanja. V nasprotnem se lahko izkaže, da je varstvo osebnih podatkov orožje v rokah kriminalcev. A tega nočemo.

 10.10.2011